VELIKA NOČ

 

Bližajo se velikonočni prazniki in spet bomo kuhali, pekli, barvali pirhe in se veselili. Za veliko noč bomo bogato okrasili mizo in jo obložili z mnogimi dobrotami. Nekatere jedi – šunka, pirhi in potica – so tradicionalne. Druge, ki vam jih bomo predstavili, so tako lepo okrašene in vabljive, da preprosto sodijo k temu prazniku, ki prinaša pomlad in veselje v naše domove.

Kaj je velika noč

Velika noč je zelo pomemben krščanski praznik, saj Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Jezusa Kristusa so na veliki petek križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih.

Na veliki petek je zapovedan strogi post, na veliko soboto se jedi žegnajo in se nato za nedeljski zajtrk zaužijejo.

Značilna velikonočna hrana

Na našem jedilniku se najpogosteje najdejo pirhi, šunka, kruh, potica, hren, pletenica in jagnjetina.

Nekatera od teh jedi, pa imajo tudi določeno simboliko. Kristusovo telo simbolizira suho meso, kaplje krvi so rdeči pirhi, žeblje predstavlja hren, krono pa potica.

Praznično pogrnjena miza

Majhne stvari nam polepšajo okolje. Praznično pogrnjena miza in drobni okraski poudarijo naše razpoloženje, letni čas in praznike. Zopet pozdravljamo prihod pomladi.

Poznate pomen velikonočnih simbolov?

V času praznovanja velike noči naše domove okrasimo z velikonočnim cvetjem, zelenjem, pirhi in zajčki. Poznate te in druge velikonočne simbole? Poglejmo nekaj najzanimivejših.

 

Velikonočni zvonovi: v večini evropskih držav cerkveni zvonovi v katoliških cerkvah prenehajo z zvonjenjem na veliki četrtek pred veliko nočjo. Temu se je včasih reklo, da gredo 'zvonovi v Rim', hkrati pa je to dan za barvanje pirhov. Zvonovi ne zvonijo do velike sobote v znak spomina na Jezusovo trpljenje in smrt. V soboto zjutraj pa začnejo zvonovi ponovno zvoniti in s tem oznanjujemo Jezusovo 'vstajenje'.

Velikonočni post:  Veliki petek je najstrožji postni dan in marsikje so postili tudi na veliko soboto. Danes večina katoličanov na veliki petek zgolj ne je mesa (mesni post). V času 40-dnevnega posta se marsikateri katoličan odreče kakšni svoji razvadi (kajenju, sladkarijam, uživanju alkohola). Vse nedelje po pepelnični sredi do velike noči so dnevi, ko se ni potrebno postiti.

Velikonočna nedelja: je dan praznične zbranosti, ko ljudje ostajajo doma, v družinskem krogu. Ponavadi se zberejo pri velikonočnem zajtrku.

Tipične dobrote velikonočnega zajtrka: pobarvana jajca (pirhi, pisanice, …), prekajeno meso, sol, hren, redkvice, mlada čebula, žolca, potica, sladek in odišavljen kruh. Katoličani na veliko soboto ali zgodaj zjutraj (na velikonočno nedeljo) prinašajo del zgoraj omenjenih jedi v cerkve na posvetitev. Jedi so skrbno ovite in prekrite s svečanim prtom, pripravljenim posebej za to priložnost.

Velikonočne jedi in simbolika: Jajca (pirh, pisanica) simbolizira kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja žeblje s katerimi je bil Jezus pribit na Križ, šunka Kristusovo telo, potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone.

Velikonočno cvetje: Lilije spominjajo kristjane na Jezusovo novo življenje in njegovo 'vstajenje'. Hkrati so tudi simbol čistosti Marijinega devištva. Tudi narcise, tulipani ter ostalo cvetje so simboli velike noči. Njihovo pomladno cvetenje je simbol Jezusovega 'vstajenja od mrtvih'.

Butare: Značilno za cvetno nedeljo so v šope ali butare povezano pomladansko zelenje (npr. ljubljanske butarice, na štajerskem presmec, na Krasu in Goriškem vejnik…), kar je splošno razširjeno tako pri nas kot tudi drugje v Evropi. Na butare obešajo tudi pomaranče, limone, jabolka, razne trakove in podobno.

 

Mačice: Mačice, posebej v Angliji in Rusiji, imajo za veliko noč svoj pomen. Ljudje se z vejicami mačic namreč dotikajo ramen drugih ljudi in jim na ta način želijo srečo.

Zajci: Zajci nas spominjajo na pomlad in novo življenje. Bili so tudi priljubljene živali boginje Eastre. Piščanci: Piščani se valijo iz jajc in so tako kot jajca simbol pomladi in velike noči.