Ste vedeli, da jim pravijo tudi sadje za srečo?
Figa je izreden sadež, ki spada med vrhunske kulinarične specialitete. Fige so izredno sladke in imajo edinstveni okus in teksturo. Figa ( tudi smokva) z znanstvenim imenom Ficus Carica L. je srednje velik grm ali drevo. Obstajata dve podvrsti in sicer Ficus Carica sativa (domača figa) in Ficus Carica caprificus (divja figa).
Kot divja raste od Sredozemlja do Indije, kot kulturna rastlina pa tudi v tropskih in sub tropskih območjih. Rastlina je zelo odporna na sušo in raste na istem področju kot vinska trta, oljke in agrumi. Ne prenese temperature pod - 10 ° C rada ima globoka tla bogata z organskimi snovmi.
Sadeži
Sveže fige imajo zelo malo kalorij – štirikrat manj kot posušene, primerne pa so tudi za tiste, ki poleti prisegajo na dietno prehrano. Poleg vitaminov vsebujejo posebne encime in vlaknine, ki uravnavajo prebavo, delujejo pomirjevalno in izboljšajo razpoloženje.
Za energijo
Ker vsebujejo veliko fruktoze, vas v hipu napolnijo z energijo, zaradi česar so odličen prigrizek v trenutkih utrujenosti. Fige jejte za bolj zdrave kosti, s figovimi obkladki se spopadite z vnetji in oteklinami, z njimi pa premagajte tudi menstrualne bolečine.
Sveže fige so zelo občutljive in hitro pokvarljive. Zrele fige postanejo hitro kisle, če jih ne hranimo v hladilniku. Zaradi njihove občutljivosti jih večino posušijo naravno na soncu ali umetno v sušilnicah. Rezultat je hranljiv, sladek sadež, ki ga lahko uživamo skozi celo leto.
Fige se glede na vrste močno razlikujejo po barvi in teksturi. Obstaja celo več kot 150 vrst fig. Med njimi Black Mission, Kadota, Calimyrna, Brown Turkey , figa iz Marseilla, Bellonnes, Adriatic. Slednja vrsta je najpogosteje uporabljena v sladkih prigrizkih (bars), ima svetlo zeleno lupino in rdečkasto sredico. Pri nas sta znani Bela padovanka in istrska Črnica.
Fige so bile cenjene že v stari Grčiji in Rimu
Figa je bila omenjena že v bibliji in drugih starih zapisih. Predvidevajo, da so jih prvi gojili v Egiptu. Razširile so se po Orientu in nato prišle v Grčijo, kjer so postale grška pretežna hrana. Fige so bile tako cenjene, da so z zakonom prepovedali izvoz najboljših fig. Cenjene so bile tudi v starem Rimu, legenda pravi, da je volkulja, ki je hranila ustanovitelja Rima, počivala pod figovim drevesom.
Kasneje so jih španski zavojevalci prenesli na zahodno obalo, v 19. stoletju pa so jih španski misionarji prinesli tudi v Kalifornijo. V začetku so bile slabše kvalitete od evropskih, v 20. stoletju pa so osvojili tehnike pridelovanja in predelave fig. Danes slovi Kalifornija kot ena največjih pridelovalk fig poleg Turčije, Grčije, Portugalske, Španije in Francije.
Koristi za zdravje
Vsak del fige pomaga pri kakšni težavi. Mleko fige tik pred dozorenjem je odlično proti bradavicam, kurjim očesom , pegam in madežem na koži. Semena stimulirajo delovanje črevesja in tako odpravljajo zaprtje. Tudi sadeži se uporabljajo pri številnih težavah (kot obkladki pri vnetjih, oteklinah, ... ) pri infekciji pljuč, sečil, vročičnih stanj, za pomiritev gastritisa, kolitisa, ...
Glede hranilne vrednosti, so fige bogate s kalijem, mineralom ki lahko pomaga zniževati visok krvni pritisk ter vlakninami, ki pripomorejo k izgubi odvečne teže, izredno bogate so s kalcijem, ki podpira gostoto kosti. Nekatere kulture uporabljajo v kulinariki tudi liste fige, za katere je bilo ugotovljeno da znižujejo potrebo po insulinu pri bolnikih z diabetesom.
Kako izbrati in shraniti fige
Ker so hitro pokvarljive, jih lahko kupite le dan ali največ dva preden jih mislite porabiti. Fige morajo biti mehke, čimbolj temne barve, imeti morajo trde peclje in ne smejo biti obtolčene.
Imeti morajo rahlo sladek vonj, ne smejo pa imeti kiselkastega vonja, kar pomeni, da so pokvarjene. Vedno jih hranimo v hladilniku.