Vedno smo si želeli imeti mizo in stole na terasi. Pa smo obupali, zaradi vremena, saj nismo imeli pokrite terase niti nadstreška, niti se nismo spomnili na tende.

Vedno smo posedali na terasi, če smo brali knjige ali pili kavico, pa tudi jedli smo. Ampak smo imeli vedno problem z vremenom. Enkrat je bilo premočno sonce, drugič je deževalo in tako smo vedno bolj pozabili na teraso. Dokler nismo enkrat sedeli z prijatelji na terasi in ob sproščenem pogovoru vsi držali roko nad očmi. Seveda zaradi sonca. Takrat pa le prijatelj reče v smehu: » A si vi nebi dali tende?« Z možem sva se pogledala in ni bilo potrebno reči ničesar, vendar odgovor je bil jasen.

Takoj ko je bilo možno, sva si pogledala ponudbo tend in se odločila poklicati dobavitelje. Ni minilo veliko dni, ko smo z monterji vse skupaj premerili in se pogovorili, katere tende bi odgovarjala naši terasi. Po nekaj dnevih so prišli montirat in smo jo imeli, lepo novo tendo. Ker smo se bali, da nam bo uničila zgled hiše, smo izbiro prepustili dobaviteljem in na koncu se je izkazalo za pravilno odločitev. Ker smo bili presrečni smo seveda že prvo kavo pili na terasi z odprto tendo.

Še danes ne vem, kaj nam je rabilo toliko časa, da smo si jo montirali. Koliko prej bi že lahko uživali pod njo. Ampak saj je vseeno, zdaj jo imamo in ne boste verjeli, več sedimo zunaj, kot v hiši, pa naj bo dež ali sonce. Ko pa zapiha močan veter, pa jo lepo zapremo, da se ne poškoduje. Drugače pa je skoraj skoz odprta, ker je nimamo časa zapirati.

Tudi obiski sedaj večinoma sedijo zunaj na svežem zraku in lahko rečem, da od takrat, tende ne damo več, naša  hiša pa je tudi bolj pospravljeno. Saj se vsi gibljemo, jemo, pijemo na terasi.