Putika ni samo fizična bolezen, ampak tudi opomnik, da moraš živeti bolj uravnoteženo.

Prvič sem se s putiko srečal pred približno tremi leti, popolnoma nepričakovano. Zbudil sem se s strašnim bolečim palcem na nogi, tako občutljivim, da ga nisem mogel niti pokriti z odejo. Sprva sem mislil, da sem si ga med spanjem udaril, a ko bolečina v nekaj urah ni popustila, sem obiskal zdravnika. Po pregledu in krvnih testih je hitro padla diagnoza: putika oziroma protin.

Bil sem presenečen, ker sem vedno mislil, da je to bolezen starejših ali pretežkih ljudi, jaz pa sem bil v povprečni formi in star šele 40. Zdravnik mi je razložil, da gre za presnovno motnjo, pri kateri se sečna kislina nabira v sklepih. Glavni vzrok naj bi bila kombinacija prehrane (rdeče meso, alkohol, morski sadeži) in genetske predispozicije.

Spremenil sem prehrano, popolnoma opustil alkohol in začel piti več vode. Dobil sem tudi zdravila za uravnavanje sečne kisline in protivnetne tablete ob napadih. Od takrat sem imel še dva blažja napada, ampak ju zaradi novega načina življenja veliko hitreje obvladam.

Putika mi je postavila ogledalo – pokazala mi je, da moram bolj skrbeti za svoje telo, ne samo zunaj, ampak tudi znotraj. Naučil sem se poslušati telo in ne ignorirati zgodnjih znakov. Danes živim precej bolj zmerno in se zavedam, da zdravje ni samoumevno.

Najbolj me je presenetilo, kako hitro lahko putika vpliva na vsakdanje življenje. Že en napad mi je onemogočil normalno hojo za več dni, pri vsakem koraku sem imel občutek, kot da mi nekdo zabada iglo v sklep. Ko se to ponovi enkrat ali dvakrat, začneš resno razmišljati o tem, kaj ješ in piješ. Zdaj se izogibam hrani z veliko purinov, pijem ogromno vode in občasno jemljem prehranska dopolnila, ki pomagajo pri presnovi sečne kisline. Ugotovil sem tudi, da stres vpliva na pojav napadov, kadar sem preobremenjen, sem bolj občutljiv. Putika ni samo fizična bolezen, ampak tudi opomnik, da moraš živeti bolj uravnoteženo – in to sem vzel resno.…