Ko je jahanje užitek

Zavedati se je potrebno, da jahanje ni le šport, temveč posebno doživetje, ki združuje človeka in konja v neko harmonično celoto. To razumejo vsi, ki so kdaj jahali konja. Ta občutek, ko se vsedemo v sedlo, se svet upočasni, vsak korak, vsak dih, postane povezan z živaljo pod nami. Lahko seveda govorimo o velikem zaupanju do živali, do svobode in tihega razumevanja brez vsakih besed. Ni to nekaj lepega.

Lahko bi rekli, da tisti pravi užitek ne izhaja iz tekmovalnosti in hitrosti, temveč iz zaupanja do konja in seveda obratno. Ste že slišali, da jahanje krepi samozavest, izboljša telesno držo, poskrbi za dobro ravnotežje in koncentracijo? Poskrbi tudi za sproščanje napetosti, zato živimo bolj sproščeno življenje. Čutimo tisto svobodo, lahko občutimo veter v laseh, slišimo kopita konja in opazujemo gozd.

Vemo pa, da ima vsak konj svoj značaj, svoj tempo in svoje razpoloženje. Ko se naučimo poslušati, opazovati in spoštovati, nas konj še kako nagradi s popolnim zaupanjem. Tudi sama sem kot majhna začela jahati. Bila sem ravno v obdobju, ki mi ni bilo lepo. Počutila sem se ujeto v težkih mislih. Nikakor nisem našla izhoda. Nekako so to opazili tudi moji starši in mi skušali pomagati, seveda pa sem bila še kako trd oreh in jim nisem dovolila blizu. Pa so bili bolj prebrisani kot jaz in me en vikend peljali na izlet, kjer je bila konjušnica. Tam je prišel prelom, ko sem spoznala, da je jahanje konj lahko tako lep občutek. Ko sem božala konje, sem začutila, da bi rada jahala. Ko sem to le omenila mami, je bila že pri zaposlenem v konjušnici in mi rezervirala uro jahanja. To pa je bila ura, ki mi je spremenila življenje in jahanje postalo del mojega vsakdana.

Še danes obožujem jahanje in v to je vključena cela družina.…